Vse o blagu: umetna vlakna

Prepričanje, da so vsa umetna vlakna slaba in vsa naravna vlakna dobra, je napačno, saj je kakovost vlakna odvisna od različnih faktorjev: od kod surovina izvira, od procesov izdelave in kako ti vplivajo na okolje in skupnost.

Nekatera umetna vlakna so po svojih lastnostih zelo podobna naravnim vlaknom in posledično zelo prijetna za nošenje. Lahko so tudi precej obnovljiva; odvisno od kemikalij in procesnih sistemov, ki so uporabljeni med postopkom izdelave. Delimo jih na tista, ki so pridobljena iz naravnih surovin, in tista, ki so pridobljena iz sintetičnih surovin. 

UMETNA VLAKNA IZ NARAVNIH SUROVIN

Umetna vlakna iz naravnih surovin so pridobljena iz naravne celuloze iz različnih vrst lesa. Po lastnostih so zelo podobna naravnim vlaknom; so vpojna, zračna in mehka.

VISKOZA

Viskoza je regenerirano celulozno vlakno, proizvedeno po kemičnem postopku iz naravne celuloze (najpogosteje pridobljene iz lesa iglavcev, pa tudi iz bombaža, konoplje, koruze, lanu). Je 100 % biorazgradljiva. Po videzu in otipu je podobna svili, je pa bistveno cenejša. Je prijetno mehka, gladka, tanka in ima zelo lep padec. Zaradi hladnosti je zelo priljubljena poleti. Je bolj vpojna od bombaža, v mokrem stanju pa manj močna. Viskozna vlakna niso preveč prožna, zaradi česar se materiali iz viskoze radi mečkajo. Izdelki so pralni na nižji temperaturi s pralnimi sredstvi za občutljivo perilo, niso pa primerni za sušenje v sušilnem stroju. Ker je viskoza pridelana iz lesnih vlaken, se suši počasi.

Preveri tkanine in pletiva iz viskoznih vlaken.

MODAL

Modal je regenerirano celulozno vlakno, pridobljeno iz celuloze različnih vrst trdega lesa listavcev, kot sta bukev in hrast. Proces pridelave je skoraj enak kot pri viskozi, le da je modal deležen malce več procesiranja, kar ga naredi močnejšega, lažjega in bolj zračnega. Zaradi nižjih koncentracij natrijevega hidroksida, ki se uporablja pri pridelavi, je tudi bolj prijazen okolju, kot viskoza. Po lastnostih je podoben viskozi; je mehek, vpojen, zračen in ima lep padec. Je bolj prožen, zaradi česar se malo mečka, med pranjem pa se ne skrči tako kot viskoza. V mokrem stanju je močnejši in posledično ne izgubi svoje oblike, česar ne moremo trditi za viskozo. Je okolju prijaznejša alternativa bombažu, saj se pri njegovi pridelavi porabi manj vode. Na otip je mehek in podoben bombažu, za razliko od slednjega pa se manj kosmatí oz. mucka. Je 100 % biorazgradljiv.

Preveri pletiva iz modalnih vlaken.

LIOCEL (Tencel)

Liocel ali lyocell je regenerirano celulozno vlakno s prisotnimi polimeri, izdelan pa je na osnovi novih nanotehnologij na okolju prijazen način, zato ga štejemo med obnovljiva vlakna. Ker se pri pridelavi namesto natrijevega hidroksida uporablja organska raztopina, je še bolj okolju prijazen kot viskoza in modal, posledično pa je tudi dražji. Pridobiva se iz celuloze različnih vrst lesa, vključno z brezo, hrastom in evkaliptusom. Je 100 % biorazgradljiv. Po lastnostih je podoben svili, viskozi in bombažu; je mehek, lahek, dobro diha, odlično vpija vlago, ima lep padec, se ne mečka in je anti-bakterijski. V primerjavi z bombažem sprejme 50 % več vlage, ima boljšo toplotno prevodnost, je bolj trden in posledično tudi bolj udoben. Za vse te lastnosti poskrbijo mikroskopski kanali med nanovlakni, ki regulirajo klimatske lastnosti – prevzemajo vlago in jo izločajo na zunanjo stran. Izdelki so pralni na nižji temperaturi, sušenje v sušilnem stroju pa ni zaželeno. Liocel poznamo tudi pod blagovno znamko z imenom Tencel.

Preveri tkanine iz liocelnih vlaken.

Viskoza, modal in liocel so primerni za izdelavo različnih modnih oblačil, kot so poletne obleke, tunike, bluze, majice in hlače, pižame, spodnje perilo, jutranje halje, posteljnino in podobno.

CUPRO (bakrova vlakna)

Cupro oz. bakrova vlakna so regenerirana celulozna vlakna, ki so raztopljena v mešanici bakrovega oksida in amoniaka. Zaradi sestave so bakrova vlakna primerljiva z viskoznimi; so mehka na otip in vpojna. Po lastnostih so podobna svilenim in imajo lep lesk. Vlakna so prožna, zato se material malo mečka.

ACETAT

Izhodišče za izdelavo acetata je celuloza, ki se pri obdelavi z ocetno kislino spremeni v acetatno celulozo. Vlakna so zelo mehka, gladka in imajo visok sijaj, material pa ima lep padec. Acetat se hitro suši, lahko se rahlo naelektri ter je odporen proti plesnim, glivicam, mikroorganizmom in bakterijam. Na svetlobi je dobro obstojen.

Blago iz acetatnih vlaken v naši ponudbi je namenjeno predvsem za podlaganje jaken in plaščev. 

Preveri tkanine iz acetatnih vlaken.

UMETNA VLAKNA IZ SINTETIČNIH SUROVIN

Umetna vlakna iz sintetičnih surovin so pridobljena iz sintetičnih polimerov. Sintetična vlakna imajo podobno strukturo kot naravna vlakna, po lastnostih pa so nekoliko drugačna. Njihova prednost je predvsem to, da se skoraj ne mečkajo, se ne krčijo in so zelo enostavni za vzdrževanje.

POLIESTER

Poliestrna vlakna so izdelana iz poliestrnih polimerov z reakcijo polikondenzacije. Zaradi vsestranskih lastnosti zasedajo najvišje mesto med sintetičnimi vlakni. Izolacijske lastnosti poliestra so odvisne od finosti prediva. Vlakna so trdna in zelo prožna, zato se skoraj ne mečkajo. Vpojnost je zelo nizka, posledica tega pa so dobro odvajanje vlage, hitro sušenje in statičnost materiala. V primerjavi z naravnimi vlakni poliester slabo diha, prednost pa je, da se ne kosmati oz. mucka. Poliestrna vlakna so najbolj odporna umetna vlakna – tako kemično, kot tudi toplotno, proti UV svetlobi in proti mikroorganizmom. Mešamo jih z bombažnimi, volnenimi, viskoznimi in drugimi vlakni ter tako še razširimo področje njegove uporabe.

Mešane tkanine uporabljamo za najrazličnejše oblačilne izdelke, nogavice, bluze in srajce, obleke, kravate, zimska oblačila, športna oblačila itd.

Preveri blago iz poliestrnih vlaken.

POLIAMID (Nylon)

Poliamidna vlakna so poleg poliestrnih najpomembnejša kemična vlakna iz sintetičnih polimerov. Izdelana so iz poliamidnih polimerov, po kemični sestavi pa so podobna beljakovinskim vlaknom. Prvotno so bila poliamidna vlakna izdelana kot alternativa svili, zato so na otip zelo mehka in prijetna. So izredno trdna in hkrati prožna, zato se malo mečkajo. Obstojnost vlaken je izredno dobra, občutljiva so le na UV svetlobo in suho vročino. Od oblike, v kakršni so vlakna izdelana, je odvisno ali bo oblačilo toplo ali ne. Vpojnost je nizka, vendar poliamidna vlakna sprejmejo največ vlage med sintetičnimi vlakni. V primerjavi s poliestrom se poliamid počasneje suši in slabše diha, vendar je bolj vzdržljiv. Največkrat se uporablja v mešanici z drugimi naravnimi in umetnimi materiali. Najbolj znano trgovsko ime za poliamid je Nylon.

Poliamidna vlakna se uporabljajo za izdelavo spodnjega perila, kopalk, oblačil za prosti čas ipd.

Preveri blago iz poliamidnih vlaken.

ELASTAN (spandex, Lycra, Creora)

Elastani so vlakna, sestavljena iz trdih in mehkih delov, uvrščamo pa jih med elastomere, ki so polimeri z izredno elastičnimi lastnostmi. To pomeni, da se vlakna po raztezanju povrnejo v prvotni položaj. Elastan daje materialu prožnost in zagotavlja udobje pri nošenju. Visoka temperatura sčasoma lahko zmanjša prožnost elastana, zato je priporočljivo pranje in likanje pri nižjih temperaturah. Elastan je občutljiv tudi na UV svetlobo. Poznamo ga tudi pod imenom spandex in blagovno znamko Lycra, zadnje čase pa se na našem trgu pojavlja tudi znamka Creora.

Že 5 % delež elastana je dovolj, da se oblačila tesno prilegajo telesu. V mešanici z drugimi materiali ga uporabljamo za izdelavo bodijev, dresov, modnih in športnih oblačil, spodnjega perila ipd.

Preveri blago z elastanom.