Vse o blagu: naravna vlakna

Blago je lahko izdelano iz naravnih ali umetnih (kemičnih) vlaken. Tokrat vam predstavljamo naravna vlakna, ki jih delimo na rastlinska in živalska. Od rastlinskih sta najbolj znana bombaž in lan, od živalskih pa volna in svila.

Rastlinska vlakna:

BOMBAŽ
LAN

RAMIJA

Živalska vlakna:

VOLNA
SVILA

 

 

BOMBAŽ


Bombaž je naravno vlakno, pridelano iz bombaževca. Je mehek, odlično vpojen, dober izolator, trpežen ter prijeten na otip in za nošenje. Njegovi slabosti sta slaba UV obstojnost in hitra gorljivost. Velikokrat ga mešamo še z drugimi surovinami, s katerimi material pridobi dodatno kakovost in uporabo. Mešanice s poliestri se manj mečkajo, elastan doda elastičnost, viskoza in lan pripomoreta k lepšem padcu materiala, nanosi na vrhnji sloj materiala pa poskrbijo za dodatni učinek, kot je npr. lesk.

 

Materiali iz bombažnih vlaken so primerni za izdelavo spodnjega perila, oblačil, posteljnine, brisač, kuhinjskih krp, prtov ipd.

 

  

 

 

 

LAN


Lan je naravno rastlinsko vlakno z dolgo tradicijo. Dokler ni bil iz srednjega vzhoda v Evropo prinesen bombaž, je bil lan najpomembnejše vlakno. V uporabi naj bi bil že okoli 36.000 let. Vlakno je togo in neprožno, zaradi česar se blago značilno mečka in prav to daje izdelkom poseben čar. Na otip je mehak, ima lep lesk in je trpežen. Hitro navzema vlago in jo hitro tudi odda, deluje pa tudi izolativno, zaradi česar je material v vročini prijetno hladen. Je anti-bakterijski in ne povzroča alergij. S pranjem postaja lan vse bolj mehek in prijeten za nošenje.

 

Uporablja se za širok izbor oblačil, predvsem za poletna oblačila, hlače, kostime, obleke, pa tudi za prte, zavese, kuhinjske krpe ipd.

 

 

 

 

 RAMIJA

 

Ramija je prav tako eno najstarejših vlaken za pridelavo blaga; v uporabi naj bi bilo že vsaj 6.000 let. Je eno najmočnejših naravnih vlaken z lastnostmi podobnimi bombažu in lanu. Tako kot za lan, je tudi za ramijo značilno mečkanje, prav tako pa ima tkanina tudi rahel lesk, je anti-bakterijska in se hitro suši. Prav zaradi tega jo lahko hitro zamenjamo za lan. Je cenovno bolj ugodna od lana in tudi manj vzdržljiva. S pranjem postaja trša in manj prijetna za nošenje.

 

Uporablja se za širok izbor oblačil, predvsem za poletna oblačila, hlače, kostime, obleke, pa tudi za prte, zavese, kuhinjske krpe ipd.

 

 

 

 

VOLNA 


Volna je naravno tekstilno vlakno, ki se pridobiva z rezanjem in česanjem živalskih dlak. Najpogosteje uporabljena je ovčja volna, pogosto pa so uporabljene tudi dlake drugih živali, predvsem dlaka koz, zajcev, lam, alpak itd. Zaradi luskaste površine je v volnenih vlaknih ujetega več zraka, zato so volnena oblačila topla. Volna je lahko mehka, topla in udobna ali robustna in trpežna. Volnena vlakna so običajno veliko lažja od bombažnih, ne gorijo ter so zelo prožna, zaradi česar se izdelki težje strgajo in se lepo prilagajajo obliki telesa. Tako kot bombaž pa imajo slabo odpornost na UV žarke ter proti mikroorganizmom in insektom. Volna je občutljiva za pranje, zato je predvideno čiščenje v čistilnici, saj se pri pranju zelo skrči in polsti, lahko pa se pojavi tudi piling.

 

Iz volne lahko izdelamo spodnje perilo, vrhnja oblačila, kape, šale, rokavice in nogavice, pa tudi odeje, preproge ipd.

 

 

 

 

SVILA


Svila je naravno beljakovinsko vlakno živalskega izvora, ki se pridobiva iz kokonov sviloprejke. Svilena vlakna so filamentna oz. neskončna in izjemno fina, izdelki iz njih pa zelo vpojni, prijetni na otip in izredno udobni za nošenje. Svila je občutljiva na UV svetlobo in temperaturo, zato je ne sušimo na soncu in ne likamo pri visokih temperaturah. Priporoča se čiščenje v čistilnici. V nasprotnem primeru je možno veliko krčenje in izguba kakovosti materiala.

 

Uporablja se za izdelavo spodnjega perila, svečanih oblačil, šalov in kravat.